Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 2. 2025
Ob kulturnem prazniku razstava Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

Ob kulturnem prazniku razstava Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

kulturalikovna umetnostUmetniki za Karitasgalerija DružinaMarjana Plesničar JezeršekAnamarija Stibilj ŠajnVeljko TomanMarta Jakopič KunaverKlavdij TuttaLojze ČemažarKristjan Vidmar

Kulturni utrinki

Ob kulturnem prazniku razstava Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

VEČ ...|6. 2. 2025
Ob kulturnem prazniku razstava Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostUmetniki za Karitasgalerija DružinaMarjana Plesničar JezeršekAnamarija Stibilj ŠajnVeljko TomanMarta Jakopič KunaverKlavdij TuttaLojze ČemažarKristjan Vidmar

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 11. 2024
Vabilo na akademijo in odprtje razstave Umetniki za Karitas

Škofijska karitas Koper v petek, 8. novembra, ob 19. uri, pripravlja v dvorcu Lanthieri v Vipavi, kot zgodnji uvod v letošnji Teden karitas, slavnostno akademijo z odprtjem razstave likovnih del, ki so nastala v 30. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas, meseca avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, pod naslovom »Mostovi upanja«.

Vabilo na akademijo in odprtje razstave Umetniki za Karitas

Škofijska karitas Koper v petek, 8. novembra, ob 19. uri, pripravlja v dvorcu Lanthieri v Vipavi, kot zgodnji uvod v letošnji Teden karitas, slavnostno akademijo z odprtjem razstave likovnih del, ki so nastala v 30. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas, meseca avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, pod naslovom »Mostovi upanja«.

kulturalikovna umetnostumetniki za karitasAnamarijina Stibilj ŠajnLojze ČemažarVeljko Toman

Kulturni utrinki

Vabilo na akademijo in odprtje razstave Umetniki za Karitas

Škofijska karitas Koper v petek, 8. novembra, ob 19. uri, pripravlja v dvorcu Lanthieri v Vipavi, kot zgodnji uvod v letošnji Teden karitas, slavnostno akademijo z odprtjem razstave likovnih del, ki so nastala v 30. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas, meseca avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, pod naslovom »Mostovi upanja«.

VEČ ...|5. 11. 2024
Vabilo na akademijo in odprtje razstave Umetniki za Karitas

Škofijska karitas Koper v petek, 8. novembra, ob 19. uri, pripravlja v dvorcu Lanthieri v Vipavi, kot zgodnji uvod v letošnji Teden karitas, slavnostno akademijo z odprtjem razstave likovnih del, ki so nastala v 30. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas, meseca avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, pod naslovom »Mostovi upanja«.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostumetniki za karitasAnamarijina Stibilj ŠajnLojze ČemažarVeljko Toman

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 8. 2024
30. likovna kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 30. likovna kolonija Umetniki za Karitas. Tam smo bili z mikrofonom in v Kulturnih utrinkih ste slišali kratko reportažo!

30. likovna kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 30. likovna kolonija Umetniki za Karitas. Tam smo bili z mikrofonom in v Kulturnih utrinkih ste slišali kratko reportažo!

kulturalikovna umetnostUmetniki za KaritasAnamarija Stibilj ŠajnMarjana Plesničar JezeršekVejko TomanKristjan VidmarMarta Jakopič KunaverKlavdij TuttaLojze Čemažar

Kulturni utrinki

30. likovna kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 30. likovna kolonija Umetniki za Karitas. Tam smo bili z mikrofonom in v Kulturnih utrinkih ste slišali kratko reportažo!

VEČ ...|21. 8. 2024
30. likovna kolonija Umetniki za Karitas

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino poteka 30. likovna kolonija Umetniki za Karitas. Tam smo bili z mikrofonom in v Kulturnih utrinkih ste slišali kratko reportažo!

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostUmetniki za KaritasAnamarija Stibilj ŠajnMarjana Plesničar JezeršekVejko TomanKristjan VidmarMarta Jakopič KunaverKlavdij TuttaLojze Čemažar

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 8. 2024
Umetniki za Karitas 

Od 19. do 23. avgusta 2024 se bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino dogajala jubilejna, 30. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Mostovi upanja, ki bo posvečena nedavno preminuli Jožici Ličen. Projekt Umetniki za karitas že 30 let izvaja Škofijska karitas Koper (ŠKK) in z njim javnosti predstavlja sodobno umetnost ter hkrati ozavešča o stiskah v našem okolju. Kolonijo nam je predstavila koordinatorica projekta Marjana Plesničar Jezeršek.

Umetniki za Karitas 

Od 19. do 23. avgusta 2024 se bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino dogajala jubilejna, 30. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Mostovi upanja, ki bo posvečena nedavno preminuli Jožici Ličen. Projekt Umetniki za karitas že 30 let izvaja Škofijska karitas Koper (ŠKK) in z njim javnosti predstavlja sodobno umetnost ter hkrati ozavešča o stiskah v našem okolju. Kolonijo nam je predstavila koordinatorica projekta Marjana Plesničar Jezeršek.

kulturalikovna umetnostMarjana Plesničar JezeršekUmetniki za KaritasSinji vrh

Kulturni utrinki

Umetniki za Karitas 

Od 19. do 23. avgusta 2024 se bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino dogajala jubilejna, 30. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Mostovi upanja, ki bo posvečena nedavno preminuli Jožici Ličen. Projekt Umetniki za karitas že 30 let izvaja Škofijska karitas Koper (ŠKK) in z njim javnosti predstavlja sodobno umetnost ter hkrati ozavešča o stiskah v našem okolju. Kolonijo nam je predstavila koordinatorica projekta Marjana Plesničar Jezeršek.

VEČ ...|16. 8. 2024
Umetniki za Karitas 

Od 19. do 23. avgusta 2024 se bo na Sinjem vrhu nad Ajdovščino dogajala jubilejna, 30. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas z geslom: Mostovi upanja, ki bo posvečena nedavno preminuli Jožici Ličen. Projekt Umetniki za karitas že 30 let izvaja Škofijska karitas Koper (ŠKK) in z njim javnosti predstavlja sodobno umetnost ter hkrati ozavešča o stiskah v našem okolju. Kolonijo nam je predstavila koordinatorica projekta Marjana Plesničar Jezeršek.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostMarjana Plesničar JezeršekUmetniki za KaritasSinji vrh

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 5. 2024
Kulturne novice

Tržaška dirigentka Petra Grassi je dobitnica 3. Nagrade Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Zavod za cerkveno glasbo vabi na dvodelno delavnico z naslovom »Liturgična glasba slovesnosti svete birme in slovesnega praznika binkošti«. Umetniki za karitas v Grošljevi galerij na Prevaljah.

Kulturne novice

Tržaška dirigentka Petra Grassi je dobitnica 3. Nagrade Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Zavod za cerkveno glasbo vabi na dvodelno delavnico z naslovom »Liturgična glasba slovesnosti svete birme in slovesnega praznika binkošti«. Umetniki za karitas v Grošljevi galerij na Prevaljah.

kulturalikovna umetnostglasbaPetra GrassiUmetniki za karitas

Kulturni utrinki

Kulturne novice

Tržaška dirigentka Petra Grassi je dobitnica 3. Nagrade Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Zavod za cerkveno glasbo vabi na dvodelno delavnico z naslovom »Liturgična glasba slovesnosti svete birme in slovesnega praznika binkošti«. Umetniki za karitas v Grošljevi galerij na Prevaljah.

VEČ ...|6. 5. 2024
Kulturne novice

Tržaška dirigentka Petra Grassi je dobitnica 3. Nagrade Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Zavod za cerkveno glasbo vabi na dvodelno delavnico z naslovom »Liturgična glasba slovesnosti svete birme in slovesnega praznika binkošti«. Umetniki za karitas v Grošljevi galerij na Prevaljah.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaPetra GrassiUmetniki za karitas

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 2. 2024
V galeriji Družina odprtje razstave Umetniki za karitas

Škofijska karitas Koper in Galerija Družina vabita na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas. Na praznik kulture je bila v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja sv. maša za žive in pokojne umetnike. Daroval jo je ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je po maši ob 11.30 v Galeriji Družina še odprl prodajno razstavo Umetniki za karitas. V oddaji so spregovorili tudi nekateri sodelujoči umetniki!

V galeriji Družina odprtje razstave Umetniki za karitas

Škofijska karitas Koper in Galerija Družina vabita na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas. Na praznik kulture je bila v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja sv. maša za žive in pokojne umetnike. Daroval jo je ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je po maši ob 11.30 v Galeriji Družina še odprl prodajno razstavo Umetniki za karitas. V oddaji so spregovorili tudi nekateri sodelujoči umetniki!

kulturalikovna umetnostUmetniki za KaritasBagrad ArazyanEduard BelskySvitana LebigaNatalia BerezinaNuša Dupalo LossDanilo JerebPavle ŠčurkMeta Šolar

Kulturni utrinki

V galeriji Družina odprtje razstave Umetniki za karitas

Škofijska karitas Koper in Galerija Družina vabita na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas. Na praznik kulture je bila v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja sv. maša za žive in pokojne umetnike. Daroval jo je ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je po maši ob 11.30 v Galeriji Družina še odprl prodajno razstavo Umetniki za karitas. V oddaji so spregovorili tudi nekateri sodelujoči umetniki!

VEČ ...|8. 2. 2024
V galeriji Družina odprtje razstave Umetniki za karitas

Škofijska karitas Koper in Galerija Družina vabita na odprtje razstave likovnih del Umetniki za karitas. Na praznik kulture je bila v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja sv. maša za žive in pokojne umetnike. Daroval jo je ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je po maši ob 11.30 v Galeriji Družina še odprl prodajno razstavo Umetniki za karitas. V oddaji so spregovorili tudi nekateri sodelujoči umetniki!

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostUmetniki za KaritasBagrad ArazyanEduard BelskySvitana LebigaNatalia BerezinaNuša Dupalo LossDanilo JerebPavle ŠčurkMeta Šolar

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|6. 2. 2025
Zakaj razvijati ustvarjalno pisanje?

Pred Prešernovim dnevom smo se vprašali, kako v času razmaha umetne inteligence razvijati ustvarjalnost. Posebej smo se ustavili pri pisanju, razmišljali smo o tem, ali obstajajo kakšne zakonitosti, kako odpreti vrata muzi in zakaj bi se kreativnega pisanja sploh lotili. Naš sogovornik je bil vodja delavnic ter avtor dramskih besedil Rok Sanda.

Zakaj razvijati ustvarjalno pisanje?

Pred Prešernovim dnevom smo se vprašali, kako v času razmaha umetne inteligence razvijati ustvarjalnost. Posebej smo se ustavili pri pisanju, razmišljali smo o tem, ali obstajajo kakšne zakonitosti, kako odpreti vrata muzi in zakaj bi se kreativnega pisanja sploh lotili. Naš sogovornik je bil vodja delavnic ter avtor dramskih besedil Rok Sanda.

Blaž Lesnik

kreativnostustvarjalnostpisanjebranjekulturaosebni razvoj

Sol in luč

VEČ ...|4. 2. 2025
Vladimir Truhlar - Doživljanje absolutnega

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca.

Vladimir Truhlar - Doživljanje absolutnega

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca.

Tadej Sadar

izobraževanjekulturaodnosi

Globine

VEČ ...|14. 1. 2025
Dialog z ateizmom - uvod

Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče

Dialog z ateizmom - uvod

Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče

Blaž Lesnik

ateizemduhovnostverareligijadeizemanateizemsvetovni nazor

Duhovna misel

VEČ ...|6. 2. 2025
Boj proti zlu

Učenci so prišli k svojemu duhovnemu voditelju, da bi se pritožili, ker je na svetu toliko ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Boj proti zlu

Učenci so prišli k svojemu duhovnemu voditelju, da bi se pritožili, ker je na svetu toliko ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|2. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Via positiva

VEČ ...|6. 2. 2025
Damjan J Ovsec: Pri bontonu je šlo včasih dejansko za to, da so postajali boljši ljudje

Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom smo k pogovoru povabili Damjana J Ovsca, etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, publicista, avtorja knjig in odmevnih medijskih vsebin. Tradicija je naša oporna identitetna točka, ki mora zaživeti tudi v sedanjosti, je povedal in dodal: Tradicije se zavedamo, jo gojimo, hkrati pa se pojavljajo tudi nove. Več vrst jih je. Med slednje sodi recimo praznovanje slovenskih državnih praznikov in izobešanje zastav. Žal pa mnogi ne poznajo ozadja. Vstopite v poljudno razmišljanje o pomenu in dragocenosti tradicije, iz katere smo. Brez negovanja korenin, bo tudi s krošnje naroda kmalu odpadlo listje. 

Damjan J Ovsec: Pri bontonu je šlo včasih dejansko za to, da so postajali boljši ljudje

Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom smo k pogovoru povabili Damjana J Ovsca, etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, publicista, avtorja knjig in odmevnih medijskih vsebin. Tradicija je naša oporna identitetna točka, ki mora zaživeti tudi v sedanjosti, je povedal in dodal: Tradicije se zavedamo, jo gojimo, hkrati pa se pojavljajo tudi nove. Več vrst jih je. Med slednje sodi recimo praznovanje slovenskih državnih praznikov in izobešanje zastav. Žal pa mnogi ne poznajo ozadja. Vstopite v poljudno razmišljanje o pomenu in dragocenosti tradicije, iz katere smo. Brez negovanja korenin, bo tudi s krošnje naroda kmalu odpadlo listje. 

Nataša Ličen

družbazgodovinapogovorizročilokultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 2. 2025
Prešernov dan v Belgiji

Slovenski kulturni praznik so obeležili tudi v Bruslju. Sinoči so v novih prostorih slovenskega veleposlaništva v Belgiji in stalnega predstavništva pri EU nastopili učenci in dijaki slovenskega jezika na Evropski šoli ter učenci dopolnilnega pouka slovenščine. Deklamirali so Prešernovo Vrbo in uprizorili Povodnega moža. V kulturnem programu je sodelovala tudi trojica odraslih Belgijcev, ki se slovenskega jezika uči v okviru lektorata na bruseljski univerzi. Pred tem je v Evropskem parlamentu potekalo odprtje razstave portretov 10 ključnih osebnosti slovenske kulture, med njimi so France Prešeren, Ivan Cankar, Primož Trubar in Ivana Kobilca. Danes pa so krajši dogodek po poročanju STA pripravili še pri spomeniku v evropski četrti, na katerem je prvi verz Zdravljice v vseh uradnih jezikih EU. 

Prešernov dan v Belgiji

Slovenski kulturni praznik so obeležili tudi v Bruslju. Sinoči so v novih prostorih slovenskega veleposlaništva v Belgiji in stalnega predstavništva pri EU nastopili učenci in dijaki slovenskega jezika na Evropski šoli ter učenci dopolnilnega pouka slovenščine. Deklamirali so Prešernovo Vrbo in uprizorili Povodnega moža. V kulturnem programu je sodelovala tudi trojica odraslih Belgijcev, ki se slovenskega jezika uči v okviru lektorata na bruseljski univerzi. Pred tem je v Evropskem parlamentu potekalo odprtje razstave portretov 10 ključnih osebnosti slovenske kulture, med njimi so France Prešeren, Ivan Cankar, Primož Trubar in Ivana Kobilca. Danes pa so krajši dogodek po poročanju STA pripravili še pri spomeniku v evropski četrti, na katerem je prvi verz Zdravljice v vseh uradnih jezikih EU. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 2. 2025
Ob kulturnem prazniku razstava Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

Ob kulturnem prazniku razstava Umetniki za Karitas v galeriji Družina

V soboto, 8. februarja bodo v Galeriji Družina, v Ljubljani odprli razstavo Umetniki za Karitas. Razstavljena bodo dela jubilejne 30. likovne kolonije, ki se je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino odvila pod geslom Mostovi upanja. Prisluhnili boste lahko nekaterim umetnikom in organizatorjem.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostUmetniki za Karitasgalerija DružinaMarjana Plesničar JezeršekAnamarija Stibilj ŠajnVeljko TomanMarta Jakopič KunaverKlavdij TuttaLojze ČemažarKristjan Vidmar

Komentar Družina

VEČ ...|6. 2. 2025
Milan Knep: Dvojni pritisk na kulturo

Pesnik se zazira na drugo stran, v nebo, onstran vse filozofije, saj verjame, da je tam od vekov Beseda, ki nas osmišlja in ohranja.

Milan Knep: Dvojni pritisk na kulturo

Pesnik se zazira na drugo stran, v nebo, onstran vse filozofije, saj verjame, da je tam od vekov Beseda, ki nas osmišlja in ohranja.

Milan Knep

komentar